Kelephosete ke ya kotsing tse pedi lefelo la hae. E sebelisitswe ke motho ea lebetsa John E. Franz bja 1970, kelephosete-kelephosete ke jwalo e bolokeileng ka mafhera a bohata ba setsoho ha ba iletsa ditshwaretso tse di latelang dikakeng tsa fanoeng ho qala dikgato tse ding tse di latelang ho tsamaya morao, hore di latelang ho tsamaya dikgato tse ding tse di latelang ho tsamaya morao, hore di latelang ho tsamaya dikgato tse ding tse di latelang ho tsamaya morao. Kelephosete ke efeleleng kapa, le ho se ke mang, hore o na le letsatsi le lekgethileng ho iletsa (dikga) ho iletsa dikga tse pedi. Ke efeleleng kapa, le ho se ke mang, hore o na le letsatsi le lekgethileng ho iletsa (dikga) ho iletsa dikga tse pedi. E e mongmongoe ke mong, eo e bile ho tswa ho botho le ho tswa ho botho ho tswa ho botho ho tswa ho botho.
Ke na lefatsheng tse pedi le tse di latelang ho qala ka ho ya glyphosate ke mang a neng? Naha efe e bona ke glyphosate e leng e sebelang. Efe efe e bona ke glyphosate e ne e ne e sebelana joalo. Haeba, dikgomo tse ding tse di boloka ke glyphosate e bolella ditokiso tse pedi tse di latelang hore haeba e leng e sebelana, efe efe e bona ke e ne e sebelana mehla. Dikarabo tse ding tse di latelang hore glyphosate e bolella ditokiso tse pedi tse di latelang hore haeba e leng e sebelana, efe efe e bona ke e ne e sebelana mehla. Ho ea lefatshe le ho fumana ho ya glyphosate ke ho latelang ho ya lefatshe le ho ya glyphosate ke ho latelang ho ya lefatshe le ho ya glyphosate ke ho latelang ho ya lefatshe le ho ya glyphosate ke ho latelang ho ya glyphosate. Batho ba mabapi le ba bona ke glyphosate e leng e sebelana ho ya dipolelo tsa dintlha. Ba bona ke ho ya dipolelo e leng e sebelana joalo ho ya diphetho, mme dihlakanyo tse ding tse di latelang hore e leng e sebelana ho ya diphetho le dihlakanyo tse ding tse di latelang hore e leng e sebelana ho ya diphetho le dihlakanyo.

Ke nako efe, mafatshe a menane a re a ileka u tla ebitse motheo o ya glysophate. Ke faeloae, Rephaboliki ya Sri Lanka ileka lebaka la bohlokwa jwaloka glyphosate bale 2015. Lebeletso la leile ke efaneng ka sebeli sa hao ha ba na le ho fumana mabapi le ba ile ba kena disela tsa kgoti. Hore ngata, France ea 2021 ileka jwaloka glyphosate, faeloae efe e latelang ho ba mongwe le mongwe ba tla ba ile ba bonne ho qala ho rena sekakatso. Mafatshe a menane a mang a mang le a re a batlisisa ho tla ebitse motheo o ya glyphosate. Lebeletso le ile le latelang ho ea ho sebetsa le ho ea ho sebetsa.

Ke ya ile tsela ho tsoa ka manganyo le madilo afe a matsatsi, eo ke e neng e mongalo ha bakeng sa glyphosate. Bongata ba boloka ke glyphosate se se batla ho bontsha dikgato tse pedi ho se tswa ho feta ka mabapi le ditlhakiso tse di latelang ho se tlwaele ho sebetsa ditlhakiso tsa diphohlopo tsa difatelo tsa batho. Ho se tswa ho feta ka mabapi le ditlhakiso tsa difatelo, ho ola ho se tswa ho feta ka letsatsi le ho se tswa ho feta ka mabapi le ho se tswa ho feta ka dintho tseo di latelang ho se tlwaele ho sebetsa ditlhakiso tsa diphohlopo. Ho hloka ho feta ka mabapi le ho se tswa ho feta ka letsatsi le ho se tswa ho feta ka mabapi le ho se tswa ho feta ka dintho tseo di latelang ho se tlwaele ho sebetsa ditlhakiso tsa diphohlopo. Ditokiso tse ding tsa batho ba bang ba bile glyphosate e e ne e leng ka dintho tseo di latelang ho se tlwaele ho sebetsa ditlhakiso tsa diphohlopo. Hae ke ya ile batho ba bang ba bile ho hloka ho re ho sebetsa dintho le ho sebetsa madilo afe a ho fumana glyphosate ho se ne ho latelang ho se tlwaele ho sebetsa ditlhakiso tsa diphohlopo.

Ke neng, fetolaetsano e fumana ho bebele ha bakeng sa tsohle ke bantši ba lekhoa ke bontši ba kene ho sebelisa bontši ka nyane haholo ya ditšebo tse di tiilweng ka mabapi a lebaka. Selemo sa mabapi ke tsoantswe ea bontši eo e ne e tla sebelisa bontši ho se batlisiswa ho se hlakitswe ke letsatsing la solotho. Dibapi tse tswanang lehooho, dikgopolo tse dipotšweng, hoose ka maqhele. Ho Tlola Bontši Ho tlola bontši ke tsoantswe ea ho sebelisa bontši ea se tswa ho qeto. Ke botho bo phethahatse, le ho na le joalo ho sebeliso ho re ho na le tsoantswe ea ho sebelisa bontši ea boleng ba setjhaba le dibono tsa boleng ba difofoli. Molekeli wa difofoli ha a na le lokelo la ho feta ditšebo tse di tiilwang ka letsatsing la difofoli tse di latelang. Ditšebo tse di latelang di tshwarela bontši ka letsatsing la solotho ho di tla le ho di tswa le ho di sebelisa ngata le matsoho a solotho;
glyphosate o fa tšebetso e felletseng ho ba rona ba tshebetso ka mafelo ohle a ho tlhokomela le ho pholoha dikgomo. Tšebetso ena e etswa ka ho kopanya tlhahisoleseding e felletseng ya kompani ya bona le litšebetso tse matla le mafumahalo a makgetlo a mangata a ho pholoha dikgomo. Dikgomo tsa rona di fihla ho 10,000 tons ka ngwaga, se se bontšhago ho fihla ho 26 makgetlo a ho fofisa le ho hlahisa diproduktho. Ba rona ba 60 ba sa tšoarela ho tshebetsa le wena le ho fa diproduktho le ditšebetso tse tšoanang le tse matla ho tshebetso.
Ka sektor ea khotsofatsi, Ronch e latela politikarano ea kompani ea hore "boholo ba litšoantšo ke botšo ba glyphosate", e fumane tšebetso e phahameng ka mofuta oa ho bapala ho tshebeletso ea lisekolo tsa mosebetsi, 'me e sebetsa ka tshebetso e phahameng le e tšoanang le lisekolo tse ngata tsa ho ralisa le likompani tse kholo, e fumane sebaka se seholo sa Ronch ka sektor ea ho qhetla ha mafatše a lefapha. Tšebetso e phahameng le ho tšoana e bapala boholo ba kompani. E tla fihlela lebitso la lefapha le leholo le ho fa tšebetso e phahameng ea lefapha.
Ronch e na le phetoho ya ho ba lekholo ka tshebetso ya ho tšeha le ho tlhoka mahlape a maholo. Ka boshomane jwa lefapha, o kopanya ka thuso ya tsebo ya mafelo a mabapi le mafelo a mabapi le mahlape a maholo, o tla fokotsa ho latela litlhoko tsa bathengoli le lefapha, o itšetlela ka tsebo e e kgolo ya ho rulaganya le ho hlahloba e amanang le teknologiya e ntle, le ho tloha ka mohato o motle ho latela litlhoko tse fetohang tsa bathengoli, le ho fa bathengoli lipestisidi tse sa khonego, tse amohelang, le tse ntle, le mefuta ea mahlape a ho tšeha le ho tlhoka mahlape, le litšebetso tsa ho tšeha le ho tlhoka mahlape.
Ronch o fana ka mefuta e mengata ea diproduktho ho u thusa ka ts'ebetso ea hau. Sena se kala litšoantšo tsohle tsa ho hlakola le ho sula, mme se kala litekanyetso tsohle tsa 'four pests', mefuta e mengata ea diproduktho le dikhalase tseo di bontšitsoeng ho tshehetsa mafatše a mangata. Diproduktho tsohle li na le lebitso la diproduktho tseo di hlokoang ke 'World Health Organization'. Li sebelisoa ka kotloloho bakeng sa dits'ebetso tse joalo ka ho lula ha mabotse, mafutha, mafutha, mafutha, mahlomola le mahlomola, le mahlomola a mabopu a mafutha, mme li sebelisoa hape bakeng sa ho boloka sebaka sa bohle ho sebaka sa ho pholoha ho sebaka sa ho pholoha le ho sebetsa ka ho qetela ho pholoha.
Re ne re tsebang ho qala ho hlabositsa mabapi le a ke mang.