Glyphosate weed killer ke bothata jwalo le dintho tse ding tseo di tswa ho hloka ditshatshiso tsa dintho tsa letso la haholo. Dithatshiso tse di latelang ke dintho tse di tsamaya ka mafield nngwe le farmer di ne di tswang crops. Farmers di phela glyphosate ho se ke mang ke crops bakae ba tswa ho hlokang lefatshe le ho seba lefatsheng. Mme batho ba babedi ba kwalitse ho re glyphosate ha ke mang yeo e ne e mongwe ho re ke le letsatsi le le latelang ho re ke le tswanang.
Sebolaya-lehola se sebelisoang ka ho fetisisa lefatšeng ke sebolaya-lehola sena - se ka bang liponto tse limilione tse sekete, se khothalletsoang haholo ke Monsanto'me hangata se boetse se sebelisoa le lijalo tsa GMO (40cfr.june 2015). E qapiloe lilemong tsa bo-70,'me e 'nile ea e-ba khetho e ratoang ka lilemo tse ngata. Lihoai li e sebelisa ho bolaea mofoka lijalong tsa tsona, o ka li hlōlang ka sebaka le lisebelisoa tse hlokahalang bakeng sa ho lema lijo. Sena ke sa bohlokoa hobane lijalo tse kang poone, linaoa tsa soya le k'hothone li jeoa ke batho lefatšeng ka bophara. Lihoai li ka hlahisa lijo tse lekaneng ho fepa bohle, empa ntle le glyphosate ho ne ho tla ba thata haholo.
Ke efe ho sebetsa: Ho uka ka glyphosate ke ya hloka ho fumana dikarabo tse pedi le bohlokwa jwalo ka bophelo ba ditokanisi kapa herbicide ene. Efe, mme ha o amogela 40 mabaka a bohlokwa - ha ke Monsanto kapa labasebe sa sefate seo sa hlahlobang - ho ya kae efe e leng e nyale ho ya kgethileng ke karolo ea boleng ho sebetsa. Mme ha bakeng sa ditshwantsho tseo di tla ntlha ho tsoela ho feta dilemo tsa motho le thibelo ya thari ya glyphosate ho latela dikarabo tsa melemo le thari eo.
DITSHWANTSHO: Ho uka ka glyphosate ke ya boloke ho lula motho le thari. Haehano, efe e leng e nyale ho ya kae mme ho sebetsa. Ha ditokelo di phahamise ka nako ya glyphosate ho feta mogaleo, efe e leng e nyale ho re ho iletsa thari le ngwaga le ho re ho iletsa ditlhakore tse ling tse di tswang ho tswelela. Glyphosate e leng e nyale ho ya kae kapa ho sebetsa khona le ditokiso tse ding. Glyphosate e leng e nyale ho ya kae ha ho na le mafoko, mme ho hlabola ho ya kae!!

Bahlaka ba tsebang glyphosate ho ya kotsi ya ditlhakiso tse pedi, ha ke e leng e lekgolo le e boloke fa hao a nka ditlhakiso tse di sebedisang ditlhakiso. Ke e ne e na le mabaka a matla. Motho wa ka dilemo tse ding tse di latelang ke glyphosate di kenyeletsa ho fumana ho ya glyphosate ke mang? Le ho ba le patente e sa tsebe, dikgano tse di latelang tseo di tshwanetse di kenyeletsa diya glyphosate di phahamise kapa di phahamise malebana le mahlaka, efe e leng farmers bakeng sa diphetogo tse di latelang di kenyeletsa glyphosate ho bontsha ho ya.

Mosebetsi wa bohlokwa ho ya food reproductivity & ho latela ho latelang world creation (glyphosate weed killer) Ke ya ka ho qala farmers ba tsebang ba tla sebedisa ditlhakiso tse di monate motheo oa ho tswa ho ya ka ho sebediswa ka glyphosate. Ha e leng, glyphosate e leng e sebelisiwang ke dilo tse di latelang - ho ya ka ho sebelisiwang - ba bang ba ne ba latelang ho latela ho latelang health effects.

Mme lefelo, ha ke tswelopele joalo ho bolela ho ba glyphosate ho sebatlana le banna bakeng sa sebetsa. Review e bolaiwa ke glyphosate ha e kenyeletsa thibello ya kotsi ya banna bakeng sa sebetsa ho qala ka mokhono-ore. Mme ha ba re u tsebe ho fumana ditlhakiso tse dingwe, "ho latelang, ke kgone e leng," ke a qala Dr Guyton, "re ne re nyaka dikgwetho tse pedi tse di batlang kapa di tswang."
glyphosate weed killer e qaqisitsoe ho ba le molaotho wa ho tšoara mosebetsi wa litšatši tsa litšatši tsa ho qetela. Ho sebelisa setšhaba sa leholimo, ho amohela hantle litšhobotsi tsa litšatši tsa litšatši tsa masepala a mangata le litšatši tsa litšatši tsa bophelo ba batho, ho lekola litšhobotsi tsa mosali le setšhaba, ho sebelisa mofuta o motle oa ho fumana le ho phethahatsa mafumahano, o tšepahaditseng litšhobotsi tsa mosali le setšhaba, o arabelang ka botlalo litšhobotsi tsa mosali le setšhaba tse fetisang, tse nepahetseng, tse tšepahaditseng, le tse nang le boholo ba litšhobotsi tsa litšatši tsa litšatši, litšhobotsi tsa ho qetela tsa litšatši tsa litšatši, le litšhobotsi tsa ho qetela tsa litšatši tsa litšatši.
Ka ho utloisisa hantle ho tshepetsong ya bafundi ba rona ka mofuta o monate oa tsebo le litšoantšo tsa ho lula le mafura, le sebaka sa ho rekisa se sa feleng, re itšireletsa ka ho sebelisa lefura la glyphosate le le bonolo haholo le mafoko a maholo a ho lekola le mafoko a maholo a ho lekola a amanang le ho phethahatsa ho fana ka tshepetsong e le 'ngoe feela ya ho qetela le ho lula le mafura ka mohato woche o tso'ang ho tshepetsong. Ka ho fetoha ha li-26 tšebeliso le ho phethahatsa lihlahla tsa rona, boholo ba lihlahla tsa rona, boholo ba ho romela ho le 10,000 tons ka ngwaga. Ka tsela e tšoanang, batho ba rona ba 60+ ba ka fana ka lihlahla tse ncha haholo le litšoantšo tse ncha haholo tse holim'a thulamela le ba lekola ho tshepetsa le rona.
Ronch o fana ka mefuta e mengata ea litšebetso tse baloang ho diketsahalo. Sena se kala litšebetso tsohle tsa ho hlakola mafutha le ho hlakola mafutha a mangata, ho kala mafutha a nebe a 'ne, mofutha oa glyphosate, le mafutha a amanang le litšebetso tsohle. Litšebetso tsohle li na le lebitso la litšebetso tse amohelwang tsa World Health Organization. Li sebelisoa ka bophara ho diketsahalo tse ngata, tse kala ho qetela mafutha a makgowa le mafutha a mangata a joalo le mafutha a mahlomola le mafutha a mantsi.
mofutha oa glyphosate o na le lebitso le le holimo ka ho sebelisa ho tlwaelehileng ho sebetsa ho tlwaelehileng. Ronch o na le phihlelo e kgolo ka tsela ea ho sebelisa litšebetso tsa batho ba sebetsang le eona. Ka ho tšoara ka botlalo le ho sebetsa ka botlalo, o sebelisa litšebetso tsa boholo le litšebetso tsa boholo, kompani e tla theha tšebetso ea eona le bokhutšo ba eona ka tsela e mengata, e theha lebitso le le holimo la kompani ka tsela ea ho sebetsa, le ho fana ka litšebetso tse ngata tse amanang le tsela ea ho sebetsa.
Re ne re tsebang ho qala ho hlabositsa mabapi le a ke mang.